Prvi pilotni projekt načrtovanja stavbe z uporabo nacionalnih kazalnikov trajnostne gradnje
Od letošnje pomladi sodelujemo s prvim slovenskim investitorjem, ki se je odločil pilotno uporabiti kazalnike trajnostne gradnje po EU okviru Level(s) pri načrtovanju svoje stavbe. Investitorjem in projektantom namreč v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE nudimo pri tem vso strokovno podporo in svetovanje. Ministrstvo za naravne vire in prostor bo v kratkem objavilo tudi razpis za sofinanciranje izvajanja pilotne uporabe slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje. Pričakujemo vključitev od tri do pet projektov, pri katerih bo načrtovanje in pilotno vrednotenje po slovenskih kazalnikov trajnostne gradnje zaključeno najkasneje do leta 2025.
Uvod
Slovenski kazalniki trajnostne gradnje (SLO kTG) predstavljajo nacionalno prilagoditev evropskega okvira Level(s)[1] za vrednotenje trajnostne gradnje. Njihov razvoj poteka v okviru večletnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE[2] (2019-2026), kjer pod koordinacijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) s sodelovanjem 14 partnerjev deluje na različnih področjih, pomembnih za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Merila za trajnostno gradnjo stavb v Sloveniji v sodelovanju z MOPE in Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) razvijata in oblikujeta Gradbeni inštituti ZRMK (GI ZRMK) in Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG).
Evropska komisija je za poenotenje razpršenih pristopov pripravila enoten okvir za vrednotenje trajnostne gradnje, poimenovan Level(s). Ta postaja osrednji instrument podpore izvajanju evropske politike na področju krožnega gospodarstva v graditeljstvu, graditve z mislijo na celotni življenjski cikel stavbe in razogljičenje stavb. Uporaba Level(s) je za zdaj prostovoljna, a nadvse koristna in priporočljiva tako za graditelje kot na sistemski ravni.
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/00007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, Sklada za podnebne spremembe in partnerjev v projektu – www.care4climate.si
SLO kTG po Level(s)
Z zanimanjem pričakujemo prenovljeno Direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). Zahtevala bo ne le skoraj ničenergijske stavbe, pač pa skorajšnjo uvedbo brezemisijske gradnje. Ogljični odtis stavbe zaradi rabe energije v stavbi in zaradi vgrajenih emisij v gradivih bo postal obvezen spremljevalec energijskih kazalnikov, ki smo jih sicer vajeni. Metodologijo za izračun ogljičnega odtisa stavbe in še drugih kazalnikov trajnostne gradnje pa podaja prav okvir Level(s), ki ga v omenjenem projektu prilagajamo slovenskemu okolju.
Sistem kazalnikov Level(s) je vključen v dostop do evropskega trajnostnega financiranja (EU Taxonomy[1]), posamezni kazalniki pa se že postopoma umeščajo v nacionalne gradbene zakonodaje, npr. Francija, Danska in Nizozemska. V osnutku (marec 2023) prenovitve direktive EPBD je od leta 2030 dalje predlagana gradnja le
brezemisijskih stavb z vidika rabe energije in izračun ogljičnega odtisa skladno z metodologijo Level(s), ki naj zajema informacijo o emisijah celotnega življenjskega cikla. To je pomembno zlasti za velike nove stavbe, zato se zanje ta obveznost predvideva že od leta 2027 dalje. Prav tako predlog prenovitve direktive navaja, da naj države članice EU pri novih stavbah poleg energetske učinkovitosti obravnavajo tudi druge vidike, kot so zdravo notranje okolje, prilagodljivost na podnebne spremembe, varnost pri požaru, tveganja povezana s potresno aktivnostjo in univerzalno dostopnost stavb ter nenazadnje tudi odstranjevanje ogljika v stavbah.
Pri gradnji trajnostnih stavb smo se do nedavnega srečevali z možnostjo tržnega trajnostnega certificiranja stavb po mednarodnih prostovoljnih shemah (npr. LEED, BREEAM, DGNB) in na drugi strani s spodbujevalnimi programi za uresničevanje državnih politik okolju prijaznejše gradnje ter s predpisanimi zahtevami za graditev nekaterih vrst stavb v okviru zelenega javnega naročanja (ZeJN).
Opisani način zagotavljanja okolju in človeku prijaznejše in gospodarnejše gradnje stavb z mislijo na njihov celotni življenjski cikel in preverjanje uspešnosti teh dejavnosti na konkretni stavbi sta kompleksni nalogi, ki terjata čas in dodaten vložek v znanje, opremo in delo. Po drugi strani pa uporabnik pričakuje, da bodo uporabljena merila za trajnostno gradnjo pregledna in enotna, kar je do sedaj predstavljalo precejšnjo težavo.
Pilotni projekti uporabe SLO kTG
V letih 2023-2024 je pod okriljem projekta LIFE IP CARE4CLIMATE načrtovana pilotna uporaba beta verzije SLO kTG v fazi idejnega in podrobnega načrtovanja stavb ter ob njihovi gradnji ali prenovi.
Beta verzija SLO kTG je dostopna na spletni platformi (www.kazalnikitrajnostnegradnje.si). Namenjena je za pilotno uporabo tako v fazi idejnega načrtovanja kot tudi ob podrobnem načrtovanju, ko nastaja PZI dokumentacija, pa vse do zaključka gradnje. Posebej zanimiva je uporaba SLO kTG pri zelenem javnem naročanju projektiranja in gradenj in pri drugih oblikah naročanja, pri projektnih nalogah in merilih za financiranje, predvsem pa za izkazovanje trajnostnih lastnosti dokončane stavbe.
Kazalniki TG bodo v pomoč celotni projekti skupini – investitorju in projektantom pri postavljanju trajnostnih ciljev, izbiri trajnostnih odločitev in spremljanju doseženih rezultatov, dobaviteljem in izvajalcem pa bodo predstavljali jasno vodilo glede zahtevane ravni kakovosti uporabljenih materialov in postopkov vgradnje in s tem doseganje začrtanih trajnostnih ciljev stavbe kot celote.
Prvi pilotni projekt praktične uporabe beta verzije SLO kTG po Level(s) že poteka in sicer na projektu nove poslovne stavbe podjetja GIC Gradnje. V naslednjih dveh letih načrtujemo skupno še tri do pet pilotnih projektov uporabe meril trajnostne gradnje na novo načrtovanih ali celovito prenovljenih stavbah, ki jih bo ministrstvo bo podprlo.
Kdaj lahko preverimo trajnostnost stavbe
Pilotni projekt se nanašana predvsem na uporabo SLO kTG med idejnim in podrobnim načrtovanjem stavbe (raven 1 in 2 na sliki 1), na postavitev trajnostnih ciljev, na trajnostno usmerjanje idejne rešitve in med podrobnim načrtovanjem, na uporabo programskih orodij (BIM, energetsko modeliranje, simulacija lastnosti notranjega okolja, digitalni dvojček), ki omogočajo učinkovit pristop k izračunu kTG, na sprejemanje projektnih odločitev na osnovi rezultatov analiz LCA in LCC, na uvajanje naprednih tehnoloških rešitev za povečanje krožnosti materialov in zapiranje snovnih zank ter na dokumentiranje podlag za končni izkaz trajnostnih lastnosti.
Povratna informacija iz pilotih projektov SLO kTG bo izjemno koristna pred načrtovano uvedbo SLO kTG v zeleno javno naročanje in kot tudi v druge sfere graditve stavb v Sloveniji.
Slika 1: Tri ravni uporabe kazalnikov trajnostne gradnje; skladno z razvojem gradbenega projekta postaja tudi obravnava posameznega kazalnika bolj kompleksna in od prvotne kvalitativne ocene prehaja preko kvantitativnih izračunov k spremljanju doseganja trajnostnih parametrov v praksi. Pilotni projekti zajemajo uporabo SLO kTG na ravni 1 in 2.
Izkaz trajnostnih lastnosti stavb
S kazalniki TG lahko za dokončano stavbo na podlagi dobro poznanih in stalno spremljanih lastnosti tudi kvantitativno izrazimo, kako uspešen je načrtovani in izvedeni projekt. Vajeni smo že izkaza energetske učinkovitosti stavbe, ki podaja dokazilo o izpolnjevanju ene od bistvenih zahtev za stavbo, predstavlja pa le enega od 16-ih kTG, ki jih spremljamo v okviru metrike trajnostne gradnje.
Ob zaključku načrtovanja in ob dokončanju stavbe bomo pripravili izkaz trajnostnih lastnosti stavbe, ki bo povzemal kazalnike rabe energije, ogljični odtis, ravnanje z gradbenimi odpadki, enostavnost razgradnje stavbe, kakovost notranjega zraka (CO2, prašni delci, VOC, radon), svetlobnega in toplotnega ugodja, nevarnost pregrevanja stavbe v pogojih, ki jih prinašajo podnebne spremembe in gospodarnost naložbe.
Če želimo tudi uporabnikom predstaviti, kako trajnostna je naša stavba, nas na koncu čaka še ovrednotenje doseženih trajnostnih lastnosti glede na lestvico, ki jo bomo oblikovali na nacionalni ravni, in izdaja certifikata oz. potrdila o izkazanih trajnostnih lastnostih.
Ker zgledi vlečejo, verjamemo, da bodo pilotne stavbe prebile led pri uporabi trajnostne metrike pri graditvi stavb v našem prostoru.
Zainteresirana javnost se lahko s potrebnimi informacijami o kTG seznani preko e-platforme, dostopne na povezavi www.kazalnikitrajnostnegradnje.si ali preko QR kode.
Več informacij o testni uporabi alfa verzije SLO kTG tudi po e-pošti: info@kazalnikitrajnostnegradnje.si.
Marjana Šijanec Zavrl, mag. Miha Tomšič, Neva Jejčič (Gradbeni inštitut ZRMK)
Sabina Jordan, Friderik Knez (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
